Mit o talentih....

Teden je naokoli in spet smo pri mojem blogu, ki si ga prebere kar nekaj od vas in prav to, mi daje inspiracijo da napišem še kakšno modro misel. Če se kdo najde v mojem pisanju nič hudega, ker je vse res. Ne trdim, da imam prav, povem pa tako kot mislim da je. 

Danes se bom ustavil pri talentih. Spodnja slika je nekakšna uvodna ideja za vsakega od nas v nadaljnje razmišljanje. 

Super talenti, ni jih dosti, tisti pa ki so, najverjetneje uspejo. Kajti talent je sestavljen tako iz fizičnih, kot psihičnih lastnosti, inteligence in človeka kot celote. Kdor je fizično dober, obenem inteligenten in sposoben razvijati svoj talent v pravi smeri zagotovo ne bo imel težav pri uspehu. Takšni ljudje najdejo svojo pot na vrh in potrebujejo le kdaj pa kdaj mogoče malo usmerjanja in ustreznih pogojev za delo, vendar mislim, da skladno z njihovo celovito podobo, to ni problem saj si pogoje izborijo. Vendar takih je izredno malo ali pa so nekako že na robu izumrtja. O takšni vrsti ni potrebe razpravljati, je pa potrebno razpravljati o vseh ostalih ...

Ali bo nekdo uspešen športnik ali ne, na to vpliva nešteto dejavnikov. Vsi športi stremijo k iskanju talentov in vsi bi radi imeli najboljše. Se talent da izmeriti? Do neke mere zagotovo, predvsem fizični del talenta, vse ostalo pa je za moje pojme le subjektivna ocena. Ali kdo lahko z gotovostjo trdi, da bo nekdo, ki teče 12s na 100m, boljši v košarki od tistega, ki teče 13s? Ne, ker je tu še cel kup dejavnikov, od višine, tehničnega znanja, "šmeka" itd. Tako da je iskanje talentov za košarko vse prej, kot lahko. Poleg vsega tega pa še to dejstvo, da v času, ko se otroci vpisujejo v košarko, torej v času nekje od 6. do 9. leta starosti, zelo težko tudi izmerimo kateri je tisti pravi.

Kaj torej storiti? Vsak klub ima svojo bazo, ki jo polni z ustrezno popularizacijo košarke, dobrim delom itd... Vsak klub torej znotraj te baze upa, da se bo pokazal kakšen talent, da se bo mogoče čudežno pojavil še kakšen kje na kakšnem tekmovanju, ulični košarki ali kaj podobnega in bo nato prišel v klub, potem pa v zadnji fazi je seveda še obdobje "nakupovanja", ko premožnejši klubi, povabijo v svoje vrste talentirane igralce in jim omogočajo boljše pogoje...

Ali je to upanje na svetlo točko v neki zaključeni množici dovolj? Po moje ne, vendar bomo o sami selekciji kdaj drugič. Ostanimo danes pri talentih.

Otrok izstopa, boljši je od vseh vrstnikov, daje po 30 točk pri U13, pri U15 25 točk, to je pravi talent! Pa je res? Kaj pa, če se je le prej razvil, zaključil rast, postal močnejši in je zato dominanten? Čez 2 leti bo isti, prav tako bo čez 5 let isti in vsi bomo žalostni, ker tak talent, ki je pri U13 dal 30 točk, pa sedaj ne more igrati košarke. Trenerji smo ga uničili. Vam je znano?

Kaj pa tisti fant, droben, dolge roke, dolge noge, popolnoma nekoordiniran, ki sedi tam na koncu klopi, ker ne more niti žoge prevoditi čez igrišče, ker ga mali razviti fant da v žep? Je kdo pomislil, da bo mogoče pa ta fant imel dva metra in da ima mogoče prav ta fant največ talenta skritega v sebi? Vendar, ker pač ni uspešen, sedaj zgublja pomembna leta, ko bi moral igrati, napredovati, se učiti in bi mogoče moral biti potreben potrpežljivosti s strani vseh, tako da bi nekega dne mogoče postal košarkar? Ker, ko bo pri mladincih "opažen", če bo sploh še v košarki, bo to prepozno. Pa smo spet pri dilemi, razvoj igralcev ali rezultat? Kaj pa če bi vsi skupaj raje rekli tako, da je rezultat razvoj igralcev? Ne gre, ker si smešen in te majo za slabega, če zgubiš pri U13 proti eni od vasi, ki leži visoko v hribih. Miselnost vseh je treba spremeniti.

Veseli me, ker so to že v kar nekaj klubih v Sloveniji vidi, pa tudi veliko trenerjev to spoznava, da mora rezultat pri mlajših bit posledica dobrega dela s "pravimi". Vendar smo še daleč od želenega in dal sem dva ekstremna primera, veliko je pa tudi tistih fantov vmes, ki niso ne eno ne drugo, še zdaleč pa ne pomeni, da so netalentirani ali zelo talentirani.

Potem je tu spet dilema, ki je za moje pojme velika uganka za vse nas. Imaš fanta, za katerega vidiš, da ima občutek za košarko, tudi vse predispozicije, vendar je len, nima prave energije, nebi igral obrambe. Na drugi strani pa veliko manj talentiranega fanta, ki pa ima izredno željo, voljo, dela, gara, vendar najverjetneje zaradi ene od fizičnih karakteristik, ne bo nikoli igral resne košarke. Če si pošten in daš prednost delavcu, najverjetneje zgubiš talentiranega igralca, če pa "forsiraš" talentiranega, globoko v sebi veš da ne delaš prav, da mogoče delaš nekomu krivico. Poleg tega, pa ta "talentirani" največkrat niti ne zna ceniti tega, saj se mu zato ni bilo potrebno nekaj ekstra potruditi in ostane večni talent, ki pa je žal len, ni borec in njegova obetajoča kariera splava po vodi... Kako najti tu pravo pot, je za moje pojme umetnost. Ni problem igralcu dati priložnosti, ni problem igralcu dati znanja, to nas zna večina, problem je iz lenobe narediti delavca, problem je iz mrtveca, narediti borca, ki je željan zmag. To je večji problem, kot vse ostalo in za večino nas nerešljiva uganka. Pri vsem tem, pa nam niti malo ni v pomoč okolica, kajti trume "kavč trenerjev", se kar trejo, da bi tako staršem, kot klubskemu vodstvu in konec koncu tudi našemu "talentu", dopovedalo, da pa trener ne dela prav, da kako njemu ne da tiste prave priložnosti, saj je pa takšen talent? Mogoče bi pa trener rad, da si talent svojo priložnost in poseben status zasluži in ga bo tako znal ceniti?

Brez nič ni nič, je ena modra misel. Vzgoja miselnosti talentov pa je izrednega pomena. Poznamo cel kup veliki slovenskih talentov, ki pa žal niso uspeli, ker so bili malo leni, razvajeni itd... Nekateri razumejo, drugi spet ne. Čudežev res ne moremo delati. Moramo pa jim dati priložnost, da se dokažejo, to pa vsekakor. Na drugi strani pa poznamo tudi kar nekaj malo manjših "talentov", ki pa so izredni delavci, borci in so si ravno s tem izborili svoj prostor pod košarkarskim soncem.

Seveda bi o razvoju talentov lahko razpredali še na dolgo in široko, mogoče za razmislek do naslednjič. Talentiran fant v malem klubu, kjer je edini ali talentiran fant pripeljan v premožnejši klub, kjer je eden od? Kaj je bolje za razvoj?