Že nekaj časa sem razmišljal: "napisati ali ne napisati, to
je sedaj vprašanje." Odločil sem se, da mogoče vseeno napišem.
Včasih so klubi iskali mlade
talente jih vozili v svoje sredine, plačevali odškodnine, se
"nategovali" med seboj. Janez je naredil vse, da je Poldetu speljal
Jožeta. Saj je bil nato z Jožetom in Franckom boljši ne samo od Poldeta ampak
tudi Evgenija. Nekateri od teh Jožetov so nato tudi uspeli in nekaj naredili iz
sebe spet drugi niso, saj so se stran od doma, v ekipi samih dobrih, brez prave
vloge izgubili. Tako pač je bilo in morda, kje še vedno je. Po mnogo zamerah in
slabih odnosih pa sta se tudi Janez in Polde začela pogovarjati, odnosi so se
zgladili in sedaj stvari po večini tečejo na podlagi nekih gentlemanskih
dogovorov, razen seveda večnih izjem, ki jim je ta izraz tuj.
Potem so se pojavili agenti.
Spet eni dobri, drugi slabi. Nekateri so dejansko poskrbeli za igralce, drugi
za svojih 10% od bajne žepnine 300 eur. Ampak ti gospodje so itak zgodba zase
in o njih ne bom izgubljal besed.
Sodobni trend, ki se pojavlja
zadnje čase pa so starši, ki trgujejo s svojimi produkti (otroki). Res je, da
se dejstvu, da ljudje izgubimo vso objektivnost, ko pride do naših otrok in
gledamo z drugačnimi očmi, ne moremo izogniti. Tudi trenerji, ki so sicer zelo objektivni, ko
vidijo svojega sina ali hčer, tu odpovejo. Vendar je to do ene mere še
razumljivo in človeško, tudi v naravi je tako, da za svoje potomce poskušamo
pač poskrbeti po svojih najboljših močeh. Veliko časa je bilo aktualno
izvajanje pritiska na klubsko vodstvo in posledično na trenerje, za dobrobit
lastnih sinov. Nato so starši z nekaj več pod palcem začeli postajati klubska
vodstva in klubi so zacveteli v vsem svojem sijaju, dokler so njihovi otroci
tam igrali po notah, ki so jih oni narekovali. Ko pa je otrok dozorel in je
imel dovolj uresničevanja očetovih ambicij, je igranje zaključil in klubi so
zgrmeli v prepad pogube. Toda sedaj se je uveljavil nov trend, "podarim
vam ga za ugoden denar, ker ga vi hočete".
Srce me zaboli, ko vidim kaj se
dogaja. Včasih, so trenerji v 1. SKL od raznih agentov dobili »highlightse«
raznih košarkarjev iz celega sveta, več ali manj so bili to manj kvalitetni
posnetki, kjer so omenjeni blesteli v vsej svoji veličini in se jim je pot v
NBA zalomila, ker jih nekdo ni maral in bi zato prišli za 500$ igrati v npr.
Osilnico (da ne omenjam prvoligašev). Danes pa imajo 14-letniki »highlightse« v
stilu NBA. Jože from Osilnica, scoring 44 points against Gederovci ... in
podobno. Ti highlightsi se nato pošiljajo velikim klubom, trenerjem, tako v
Slovenijo, kot v tujino ... resno? Svojega 14-letnika prodajamo kot avto na
avto.net, kjer zraven oglasa piše "pokličite za ceno", manjka pa
"samo resni kupci".
Drugi ubirajo taktiko bolj
osebnega marketinga. Pozvonijo na vrata par večjih klubov, jim povejo zgodbico,
kako oni gredo stran iz prejšnjega kluba in iščejo priložnost za svojega
otroka. V matičnem klubu tega seveda ne vedo. Nato trgujejo, kdo da več. Na
koncu za piko na i pa gredo v matični klub povedat, da njihovega otroka hočejo
vsi večji klubi v Sloveniji ...
Takšnih in drugačnih zgodbic je
na stotine, ... in verjemite trenerji se pogovarjamo med sabo.
Poanta te zgodbe. Starši se
zavedate, da v bistvu trgujete s svojimi otroki? Da prodajate svoje otroke.
Verjamem, da to delate v želji, da bi svojim otrokom omogočili najbolje,
vendar, ... Malo zdravega razuma. Je vaš otrok najboljši v klubu? Se tam
maksimalno trudi? Je uspešen? Delaven, res dober in perspektiven? Če je,
verjemite, da ga bodo opazili tudi drugi in če ga bodo in bodo imeli mesto zanj
v svoji sredini, bodo kontaktiral klub in vas. Najverjetneje bodo imeli tudi
mesto in razvojni program za njega. To glejte čisto iz življenjskega vidika. Če
ti nekdo nekaj da, pač imaš. Če pa si nekaj želiš in nato dobiš, imaš s tem
neke načrte in ambicije.
No, mogoče bo kdo užaljen,
ampak žal je to tudi problem, ki ga je potrebno izpostaviti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar