»The rain in Spain stays mainly in the plain«, stavek, s katerim naj bi v filmu My Fair Lady prodajalki rož pomagali pri pravilni izgovorjavi in tako iz nje naredili Lady.
V teh časih pa je odhod v Španijo temelj za to, da fantje postanejo nove globalne super zvezde. Vabila prihajajo po vseh kanalih, vi samo še pridete, po možnosti nekaj malega plačate. Kaj pa je teh par tisoč evrov v primerjavi z milijoni, ki jih boste zaslužili kasneje.
No, pa stopimo za trenutek iz te zgodbe in jo poskusimo pogledati z malo drugačne perspektive.
Naši otroci imajo radi šport, obožujejo ga, sanjajo, vlagajo trud, da bi nekega dne postali dobri športniki. Verjetno se vsakemu od njih, ko pomislijo, da bi kot Luka šli v Španijo, kar zasvetijo oči.
Starši bi svojim otrokom dali vse, da bodo srečni, uspešni in bodo živeli svoje sanje. Bojimo se, da nam bo nekega dne otrok očital, da smo mu vzeli možnost uspeha. A prav starši so tisti, ki bi morali biti v sodelovanju s klubskimi trenerji v takih situacijah razsodni in pretehtati, ali je to racionalna ali emocionalna odločitev. Seveda so tukaj tudi »Ambiciozni starši«, ampak teh se v tem zapisu niti ne bom dotikal.
Kontaktirali so nas iz Španije, mislijo, da je naš otrok le še prestop od uspeha. Kdo nas je kontaktiral? Kako nas je kontaktiral?
Real Madrid ali morda kakšen drug evroligaški klub, ki ima za našega otroka program, ki bo poskrbel za šolanje našega otroka, mu dal vse in mi s tem ne bomo imeli nobenih stroškov. To je potem v redu, kajne? Verjetno je naš otrok res perspektiven, saj so ga zaznali radarji največjih. Poslušajmo, poglejmo, pretehtajmo in se odločimo. Tudi takšni programi imajo svoje minuse, ampak so vsaj kredibilni in dejansko dajejo neko možnost našemu otroku. Zavedati se moramo, da Real povabi v svoje vrste vse najboljše in jim zagotovi odlične pogoje. Kar je več od tega, pa je trda borba in dokazovanje, ob tem pa ni nobene garancije za zadovoljstvo in uspeh. Vsekakor pa poskrbijo za vzgojo otroka v vseh pogledih. In še to - kako sploh pride do kontakta? Zagotovo ne preko otrokovega Facebooka, ampak najverjetneje preko kluba oz. neposredno do staršev.
Resno? Vaš otrok je tako dober, da ga nekdo hoče tako močno, da boste morali za to vi plačati. Prodajo vam tudi zgodbo, da so oni najboljši, da nihče drug ničesar ne zna. Da je delo z reprezentanco »lari-fari«, ker oni znajo to boljše. Kasneje seveda vašega otroka ne pustijo na reprezentančne akcije, kjer bi lahko bil z najboljšimi vrstniki, ker je preobremenjen, itd. Vam in otroku preprosto sperejo možgane. In v takšnih situacijah je potrebno vklopiti razum in biti racionalen starš. Zazvoniti morajo vsi alarmi, da s tem ne bomo uresničili otrokovih sanj, ampak svoj »zaklad« v njegovih najbolj občutljivih letih poslali nekaj tisoč kilometrov stran.
V Sloveniji imamo veliko zelo dobrih trenerjev in košarkarskih sredin, ki si želijo dela z mladimi. Vendar dokler je trend tak, da smo pripravljeni odšteti 8000 eur na sezono, zato da pošljemo otroka nekam daleč stran, v roke nekoga, ki prodaja pravljice, težko pa nam je dati 30 do 50 evrov za mesečno vadnino v lokalnem klubu, bomo v težavah. Saj nam iz leta v leto zmanjkuje izkušenj, ki zaradi slabe finančne situacije odhajajo v druge poklice.
Najpomembneje je, da je otrok v teh letih v športu. Da ima trenerja, ki ga vzgaja, ki mu je zgled in ki mu lahko zaupa. Trenerja, ki poskrbi, da ne zaide v težave in obenem skrbi, da ima stvari urejene tudi v šoli. Seveda je pomemben tudi strokovni del, ki pa pri večini slovenskih trenerjev ni vprašljiv. Otroci, ki so zares dobri, bodo izplavali sami. Starši pa dobro premislimo, komu bomo zaupali, saj ni vse zlato, kar se sveti.
Ne želi si biti kot nekdo drug. Naj si drugi želijo biti kot ti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar